Letra de 'Mojbog...' de Adi Smolar

Saj razumem, da ljudje so agresivni,
prenapeti, živèni, majo slabe dni.
Za malenkosti vzkipijo,
podivjajo, ponorijo,
lotijo se bližnjih kar s pestmi.
Premnoga stanovanja polna prošenj so,
krièanja, vsepovsod se najde kdo,
ki udarja, brca, tolèe, do krvi.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne pretepajte otrok.
Mojbog, ne pretepajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Saj razumem, vsi si spolnosti želijo,
to naravno je in nekaj lepega.
A kaj, ko mnogi potešijo
svojo slo si kar s prisilo,
v soèloveku vidijo le kup mesa.
Navzven so vsi prijazni,
v svojih dušah pa kot blazni
si izmišljajo nato pa uresnièijo perverznosti.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne zlorabljajte otrok.
Mojbog, ne zlorabljajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Saj razumem, ko nekje zaène se vojna,
nimaš kaj, je treba ubijat al umret.
Za domovino, za vladarja,
vero, narod al kup dnarja
eni branijo, kar drugi hoèjo vzet.
In priène se bojevanje,
spremeni se v splošno klanje.
Vsepovprek morijo, tud nedolžne,
vsepovprek, brez milosti.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne ubijajte otrok.
Mojbog, ne ubijajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Vedno bolj se svet mi gnusi,
da sem èlovek me je sram.
Vidim bedo, vidim boleèino,
lakoto, trpljenje vidim,
pomagat pa ne znam.
potem paè brenkam na to svojo kitaro,
z njo vsaj malo rad olajšal bi gorje,
z njo pozivam vas ljudje.

Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Ljudje, mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vsaj otrok.

Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vseh otrok.